uvod v zavarovalni tvo

1、Uvod v zavarovalni?tvo,Doc. dr. Ale? Ah?an,Literatura in viri,Chris Daykin (Practical risk theory for actuaries)George Rejda, Principles of risk management and insuranceRisk management and insurance (Harrington, Nieuha

2、us)Life&Helath insurance (Black, Skipper)ZZVARZavarovalno zdru?enje,Motivacija,Kaj sploh razumemo s pojmom zavarovanje?Zakaj potrebujemo zavarovanje oziroma kak?ne so prednosti uporabe zavarovanja?Ali je kak?na

3、ekonomska korist od zavarovanja?,Definicija pojmov,Zavarovalec-oseba, ki sklene zavarovalno pogodboZavarovanec-oseba, katere premo?enje je bilo zavarovanoPolica-listina o zavarovalni pogodbiPremija-znesek, ki ga zavar

4、ovalec pla?a zavarovalniciZavarovalnina-znesek, ki ga zavarovalnica pla?a po zavarovalni pogodbi,Uvod,Glavno vodilo napredka v zgodovini ?love?tva je bilo nedvomno zmanj?evanje negotovosti oziroma tveganj, katerim so bi

5、li ljudje v vsakodnevnem ?ivljenju izpostavljeniTako je npr. ?love?tvo s selitvijo v jame (in kasneje z gradnjo hi?) zmanj?alo vpliv vremena na mo?nost pre?ivetja vrste in s tem doseglo podalj?anje ?ivljenjske dobe,Uvod

6、 2,O?itno je zmanj?anje tveganj na katere nimamo vpliva klju? do razvoja oziroma ve?je gospodarske rasti.Ali lahko pomislite na kak?en primer iz prakse, kjer ima negotovost oziroma dejavnik tveganja klju?en vpliv na pre

7、?ivetje posameznika ali podjetja?,Primer,Janez je kupil novo hi?o, za katero je najel posojilo in porabil vse prihranke. Hi?e v vrednosti 200.000 eurov ni zavaroval, saj se mu je zdela premija v vi?ini 500 eurov predraga

8、. Lani mu je hi?a pogorela v po?aru, zaradi ?esar je Janez brez strehe nad glavo.,Primer 2,Miha in Marko (brata) sta najbolj?a v izdelovanju unikatnega nakita na svetu. Pred kratkim sta vsak posebej ustanovila svoje podj

9、etje za izdelovanje unikatnega nakita. Ker je oprema za ulivanje zelo draga sta nakup financirala z dolgom. Miha se je odlo?il, da bo pla?eval obresti s fiksno obrestno mero, Marko pa se je odlo?il, da bo pla?eval variab

10、ilne obresti (pa? glede na stanje na trgu obrestnih mer).,Primer 2-nadaljevanje,Po enem letu se obrestne mere zaradi visokih cen nafte in inflacije dvignejo za 3% to?ke. Marko mora zaradi klavzule o variabilnih obrestnih

11、 merah nenadoma pla?evati vi?je obresti. Ker mu ve?ina kupcev pla?uje z odlogom podjetje ne uspe pla?ati dveh obrokov obresti, zaradi ?esar mu banka zase?e opremo. Podjetje propade.Na drugi strani Miha, zaradi bolj?ega

12、planiranja brez ve?jih te?av pla?uje obresti, posel pa mu cveti. ?ez 5 let je Miha multi-miljonar, Marko pa je brezposelen,Povzetek,Oba primera nakazujeta na pomen prenosa oziroma upravljanja s tveganji, ki lahko pomenij

13、o razliko med pre?ivetjem oziroma med uspehom in neuspehom Kot bomo videli je dodana vrednost zavarovanja in ostalih oblik prenosa tveganj prav v pove?ani stabilnosti okolja, bodisi na ravni posameznika ali podjetja, ka

14、r dolgoro?no vodi v ve?jo verjetnost pre?ivetja in produktivnost,Vrste tveganj,Poznamo ve? vrst tveganj katerim smo izpostavljeniOsebna tveganjaTveganja povezana z lastni?tvom sredstev Tveganja pravne odgovornosti,Ose

15、bna tveganja,Sem spadajo tveganja, ki vplivajo neposredno na posameznika:Tveganje prezgodnje smrti Tveganje nezadostnega dohodka po upokojitviTveganje slabega zdravstvenega stanjaTveganje izgube zaposlitve,Tveganje p

16、rezgodnje smrti,Gledano finan?no oziroma ekonomsko je prezgodnja smrt problemati?na za dru?ino v kolikor ob izgubi bli?njega pride do izgube dohodka, kar prestavi posameznike v problemati?en finan?ni oziroma ekonomski po

17、lo?aj.,Tveganje nezadostnega dohodka ob upokojitvi,Do tega tveganja vedno bolj prihaja tudi v evropskih dr?avah To tveganje ima realne posledice za pre?ivetje posameznika, saj prenizek dohodek na stara leta pomeni manj?

18、o zdravstveno oskrbo, slab?o prehrano itn.,Tveganje slabega zdravstvenega stanja,Slabo zdravstveno stanje je prav tako lahko dejavnik, ki mo?no vpliva na kvaliteto ?ivljenja posameznika. Vi?ji zdravstveni stro?ki in izgu

19、ba dohodka sta glavna razloga zakaj bi si ?eleli zavarovati tak tip tveganja.,Tveganje izgube zaposlitve,Izguba zaposlitve vodi do izgube dohodka, kar posledi?no pomeni manj?e mo?nosti pre?ivetja za posameznika.,Tveganja

20、 povezana z lastni?tvom sredstev,Kadar smo lastniki sredstev oziroma materialnih dobri obstaja vedno nevarnost uni?enja ali zmanj?anja vrednosti le-teh zaradi po?kodbe. Pri tem lahko utrpimo neposredno ?kodo (zgori nam h

21、i?a in nimamo strehe nad glavo) ali pa indirektna (finan?na izguba ?e zgori na? hotel).,Tveganja odgovornosti,Predvsem v zahodni dru?bi, vedno bolj pa tudi pri nas je pomembno tveganje pravne odgovornosti za na?a dejanja

22、, ki lahko povzro?ijo ?kodo tretji osebi. Klasi?en primer odgovornosti je zdravni?ka praksa, kjer imajo zdravniki zavarovano odgovornost v primeru to?be. Kaj menite bi se zgodilo, ?e tega zavarovanja ne bi bilo?,Povzetek

23、,Kot smo ugotovili obstaja veliko vrst tveganja, ki imajo lahko resne posledice tako za posameznika, podjetje ali dru?bo. Z vidika posameznikov in podjetij (prav tako dru?be) obstaja interes, da se vpliv teh tveganj mini

24、mizira. Prav to je funkcija zavarovalnic in zavarovanja, ki omogo?a, da za dolo?eno ceno prenesemo tveganje na 3 osebo, ki nam za pla?ilo premije zagotavlja popla?ilo ?kode.,Uvod-nadaljevanje,Zakaj sploh potrebujemo zava

25、rovanje?Da prepre?imo ?kodni dogodek?Ali da prepre?imo negativne posledice ?kodnih dogodkov na na?e premo?enjeZakaj se sploh odlo?amo za zavarovanje, ?e le to stane ve?, kot pri?akovana ?koda?,Primer zavarovanja nepre

26、mi?nine,Poglejmo si primer zavarovanja pred po?aromZ namenom la?jega razumevanja si zamislimo, da sta mo?na samo dva dogodka:Hi?a ne zgoriImamo po?ar (hi?a zgori)Poglejmo si kak?en je vpliv na premo?enje posameznika

27、(zavarovanca), ?e se zavaruje in ?e se ne zavaruje,Premo?enjsko stanje zavarovanca pri ne-zavarovanju,Poglejmo si najprej primer, ko se zavarovanec ne zavaruje,,,,,po?ar,,,,Zavarovanec ostane brez vsega premo?enja, brez

28、strehe nad glavo (in varnosti),ni po?ara,,,Ni vpliva na premo?enje zavarovanca,Premo?enjsko stanje zavarovanca pri zavarovanju,Kaj pa ?e se zavaruje (in pla?a premijo),,,,,po?ar,Premo?enje zavarovanca je manj?e le za pla

29、?ilo premije,ni po?ara,,,Premo?enje zavarovanca je manj?e le za pla?ilo premije,,,Izra?un vi?ine premije in vpliv na premo?enjsko stanje,Poglejmo si najprej kako izra?unamo vi?ino premijeZ namenom ponazoritve izra?una p

30、rivzemimo naslednje vrednosti za tveganje po?araVerjetnost po?ara p = 0.002=0.2%Mo?nosti torej so, da se ne zgodi ni? (99.8%) in 0.2% da ostanete brez premo?enjaVrednost hi?e je 200.000 eurovKak?na pa naj bo premija?

31、,Vi?ina pri?akovane ?kode,Premija temelji na pri?akovani ?kodi (vendar je vi?ja od te;zakaj?)Vi?ina pri?akovane ?kode je enaka ?kodi, ki jo utrpi zavarovanec v povpre?ju Povedano druga?e je velikost ?kode na posamezneg

32、a zavarovanca, ?e zavarujemo zelo veliko zavarovancevKak?na pa je povpre?na ?koda (X)?E(X)=200.000*0,002+0*0,998=400 eurov,Premija in pri?akovana ?koda,Kot smo videli je pri?akovana ?koda vi?ja 400 eurov, vendar pa je

33、premija, ki jo mora pla?ati zavarovanec ?e vi?ja. Zakaj?Zavarovalnica ima pri svojem poslovanju stro?ke (pla?ati je treba zaposlene itn)Zakaj pa je zavarovanec pripravljen pla?ati ve? od pri?akovane ?kode?,Opomnik!!,Os

34、nova za vrednotenja vsakega zavarovalni?kega produkta je pri?akovana ?koda. Na to vrednost dodamo ?e pribitek za stro?ke poslovanja in ostale stro?ke ter tako dobimo premijo. V prej?njem primeru smo imeli samo en mo?en

35、?kodni dogodek, namre? hi?a zgori v celoti. Kaj pa ?e bi imeli ve? mo?nih dogodkov; zgori ?etrtina hi?e, polovica, tri-?etrtine itn. (kjer poznamo spet verjetnosti posameznega dogodka),Vpliv na premo?enje zavarovanca,?e

36、ne kupi zavarovanja je njegovo premo?enje lahko 0 ali 200.000 eurov (velika negotovost)?e pla?a premijo (npr. 500 eurov) pa je njegovo premo?enje povsem gotovo; v primeru po?ara ali pa izostanka po?ara bo njegovo premo?

37、enje 200.000 eurov – premija (500 eurov),Vpliv na premo?enje zavarovanca,O?itno smo zavarovanci pripravljeni za gotovost pripravljeni pla?ati ve? kot pri?akovano ?kodo, saj nam prav predvidljivost omogo?a ve?ji napredek

38、in bolj?e pre?ivetjePovedano druga?e, ljudje smo tveganju nenaklonjeni in dajemo ve?jo ute? za nas slabim dogodkom,Tveganje zavarovalnice,Ljudje smo, kot smo omenili pripravljeni kupiti zavarovanje, ker nam to omogo?a v

39、e?jo predvidljivost v na?em ?ivljenju in manj?e tveganje (negotovost) glede vrednosti na?ega premo?enjaSeveda pa bomo pripravljeni zavarovanje kupiti le, ?e bomo dovolj sigurni, da nam bo zavarovalnica sposobna pla?ati

40、?kodo S tem ko kupimo zavarovanje, namre? na zavarovalnico prenesemo tveganje dogodka (npr. po?ara)Pri tem z vidika dru?be nastane korist le, ?e je tveganje za zavarovalnico manj?e kot za posameznika, saj imamo posredi

41、 ?e transakcijske stro?ke (pla?e zaposlenih itn)Kak?nemu tveganju pa je izpostavljena zavarovalnica pri zavarovanju premo?enja posameznika?,Tveganje zavarovalnice,Kot smo omenili ima zavarovanje smisel le, ?e tudi zavar

42、ovalnica ni izpostavljena velikemu tveganju ne-popla?ila ?kodZavarovalnica mora biti zelo sigurna, da popla?a ?kode (to zahteva tudi regulator) v na?em primeru AZNKaj se dogaja z izpostavljenostjo zavarovalnice, ko zav

43、aruje zavarovance?,Vloga zavarovalnice in tveganje,?kodni dogodki,,,,,,,,,,,Zavarovalnica,,,,,,,,,,Zavarovanci oziroma zavarovalne police,,,,,,,Porazdelitev ?kode:1 oseba, brez zavarovanja,Porazdelitev ?kode: 100 oseb,,P

44、orazdelitev ?kode: 1000 oseb,,Porazdelitev ?kode: 5000 oseb,,Verjetnost visokih ?kod- zakon velikih ?tevil,Kot vidimo iz slike, s pove?anim ?tevilom zavarovancev postaja ?koda na zavarovanca (torej tista, ki jo zavaroval

45、nica izpla?a zavarovancu v primeru ?kode), vedno bolj predvidljiva?e je zavarovancev zelo veliko npr. 100.000 smo lahko zelo sigurni, da bo ?koda na zavarovanca nekje med 390 in 410 eurovVe?je kot je ?tevilo zavarovanc

46、ev manj?i je interval zaupanja, kjer se z veliko verjetnostjo nahaja dejanska ?koda,Primer zakona velikih ?tevil,Pri majhnem ?tevilu zavarovancev (npr. 1000) lahko pri?akujemo, da bo skupna ?koda na koncu leta npr. ±

47、; 20% predvidene. Pri velikem ?tevilu zavarovancev pa le npr. ± 2% predvidene (100.000),Vloga zavarovalnice-ponovitev,Zavarovalnica deluje kot posrednik med zavarovalci (pooling of risks)Z zdru?evanjem jim omogo?a

48、razpr?itev tveganjaTako se zmanj?a tveganje za posameznega zavarovanca, saj je zelo verjetno, da bo vi?ina ?kode pribli?no enaka pri?akovani vrednosti.,Pogoji, da je tveganje mo? zavarovati,Veliko ?tevilo enot ‘’tveganj

49、a’’ primerljive velikostiNaklju?nost in ne-namernost ?kodDolo?ljivost in merljivost ?kod?kode ne smejo biti mo?no koreliraneVerjetnost ?kodnega dogodka mora biti dolo?ljivaEkonomsko vzdr?ne premije,Veliko ?tevilo en

50、ot ‘’tveganja’’ primerljive velikosti,?e je tveganje mo? zavarovati pomeni, da obstaja veliko enot primerljive velikosti z enako vrsto tveganja (npr. zavarovanje avtomobilske nesre?e)Zakaj mora biti gornji pogoj izpolnj

51、en?,Naklju?nost in ne-namernost ?kod,?kode morajo biti glede vzroka nastanka popolnoma naklju?ne in nenamerne. V kolikor ima zavarovanec vpliv na ?kodo (in njeno finan?no kritje) smo izpostavljeni moralnemu hazardu in pa

52、 problematiki zakona velikih ?tevil.,Dolo?ljivost in merljivost ?kod,Nastanek ?kode mora biti objektivno dolo?ljiv. V kolikor ni je zavarovalnica izpostavljena tveganju merjenje in dolo?anja ?kode pri ?emer je izpostavlj

53、ena zelo velikemu ?tevilu ali pa znesku ?kodPoznate morda kak?en primer?,?kode ne smejo biti mo?no korelirane,V kolikor so lahko posamezen dogodek spro?i so?asen nastanek velike ?kode in z razpr?itvijo zaradi zakona vel

54、ikih ?tevil ni ni?.,Verjetnost ?kodnega dogodka mora biti dolo?ljiva,?e ?elimo izra?unati premijo, ki jo zavarovalnica zara?una za posamezno tveganje nastanka ?kode mora poznati tako velikost same ?kode kot verjetnost na

55、stanka ?kode posamezne velikosti.Poznate kak?en dejavnik tveganja ali primer, ki ga ni mo? zavarovati?,Ekonomsko vzdr?na premija,?e ?elimo zadostno ?tevilo zavarovancev mora biti premija zadosti nizka, prav tako pa mora

56、 biti ni?ja od vrednosti ?kode oziroma zavarovalnine. Ali poznate kak?en primer?,Vpra?anje?,Ali se lahko spomnite kak?no vrsto tveganja, kjer zakon velikih ?tevil ne deluje?Kateri produkti so tega tipa?,Vloga zavaroval

57、nice,?kodni dogodki,,,,,,,,,,,Zavarovalnica,,,,,,,,,,Zavarovanci oziroma zavarovalne police,,,,,,,Vloga zavarovalnice-ponovitev,V teoriji lahko tako z zdru?evanjem prek posrednika zavarovalci pla?ajo pri?akovano vrednost

58、 ?kode in se s tem izognejo tveganjuV praksi je treba pri?akovani vrednosti ?kode dodati ?e stro?ke poslovanja zavarovalnice in varnostne rezerve (ali rezervacije),Poslovanje zavarovalnice,Zavarovalnica ima pri poslovan

59、ju tudi ve? vrst stro?kov:Npr. stro?ki povezani s policiranjem in stro?ki vodenja zavarovalnice, stro?ki kapitalaPrispevek na pri?akovano premijo je lahko tudi do 50%,Varnostne rezerve,?emu so potrebne varnostne rezerv

60、e??kodni dogodek je kljub zdru?evanju lahko vi?ji ali ni?ji od pri?akovane vrednostiKaj ?e je vi?ji?Tudi v tem primeru je treba kriti ?kodo; stabilnost institucije in s tem povezana stabilnost sistema zavarovanja,Varn

61、ostne rezerve,Rezerve morajo biti dovolj visoke, da je verjetnost ne-kritja ?kode zelo nizka (npr. pod 1%)Rezerve vpla?ajo lastniki zavarovalnice in zavarovalci prek premijUstreznost rezerv nadzorujejo regulatorni orga

62、ni kot AZN,Varnostne rezerve,Kako se izra?unajo varnostne rezerveVzemimo prej?nji primer in si poglejmo kak?na naj bo vi?ina rezerv, da je verjetnost ne-izpla?ila le 2%Zavarovancev 5000, vi?ina ?kode 1, p=0.02, varianc

63、a =5000*(0,98*0,02^2+0,02*0,98^2) =98St.odklon 9.9;srednja vrednost=100Varnostne rezerve=100+2*9,9=119,8,Varnostne rezerve,,,Vi?ina rezerv,Vpra?anje,Kaj bi se zgodilo po va?em mnenju s premijami za premo?enjsko zavarov

64、anje, ?e bi negotovost potresov postala vi?ja? Zakaj?,Varnostne rezerve*,Izra?un prek normalne porazdelitve Srednja vrednost in standardni odklonPri kateri vrednosti je verjetnost izgube manj?a od 1%,Naloga,Zavarovalni

65、ca zavaruje 12000 gospodinjstev z verjetnostjo poplave (za posamezno gospodinjstvo) p=0,04.?koda pri poplavi je 1000 d.e.Stro?ki poslovanja zavarovalnice so 10% pribitka na povpre?no ?kodo Vi?ina premije?,Naloga 2,Vze

66、mimo prej?nji primerRecimo, da ima lahko gospodinjstvo ve?jo ali manj?o poplavoMala poplava (?koda 500 d.e.; p=0,06)Velika poplava (?koda 1000 d.e.;p=0,02)Stro?ki poslovanja so 2 d.e. na gospodinjstvoIzra?unajte pre

67、mijo,Vrste zavarovalnic,Zavarovalnice lahko delimo na:VzajemneDelni?ke Delitev tudi na ?ivljenjske in premo?enjske (life vs. Non-life, zunaj tudi na health insurance),Vzajemna zavarovalnica,Je tip zavarovalnice, ki je

68、 last zavarovalcev ali vpla?nikov premijeZagonski kapital posredujejo zavarovalci?kode so s tem omejene navzgor, saj se pla?ujejo iz razpolo?ljivega denarja zavarovalcevLe ti so udele?eni do dobi?ka, ?e so vpla?ila vi